»Veseli smo dialoga«: Putin se je znova srečal z japonskim premierjem Abejem
Včeraj je potekalo uradno srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina in japonskega premierja Sindza Abeja, ki sta se tako sestala že tretjič v zadnjih osmih mesecih in se nameravata v naslednjih petih mesecih srečati še trikrat.
Med obiskom so podpisali skoraj 30 različnih pogodb med vladama, regijami in posameznimi podjetji, pogovarjali so se o izvedbi strateških projektov. Putin je tako omenil plinovod Sahalin – Hokkaido, morski energetski most za dobavo elektrike iz Rusije na Japonsko, sodelovanje pri obnovljivih virih energije. Ruski predsednik je še enkrat povabil Japonce, da vlagajo v Daljni vzhod in se udeležijo Vzhodnega gospodarskega foruma. Oba sta obsodila agresivno retoriko glede Severne Koreje in pozvala vse strani, naj se takšne retorike raje vzdržijo.
»Prepogosto [srečevanje] za državi, ki med katerima še danes ni mirovne pogodbe. In pogostost srečanj v zadnjem letu (kar glede na značilnosti japonskega protokola ni prav nič banalno) kaže, da se Putin in Abe aktivno gibljeta k podpisu le-te. Pri tem pa se, rečeno z besedami japonskega premierja, gibljeta 'z roko v roki'. Korak za korakom, srečanje za srečanjem,« je za RIA Novosti komentiral docent oddelka za politologijo Finančne univerze pri ruski vladi Gevorg Mirzajan.
Tudi tokratno srečanje je potrdilo pristop Japonske, da začne najprej z gospodarskim sodelovanjem, preko katerega bi potem rešili ozemeljska vprašanja in podpisali mirovno pogodbo, kar Moskvi načeloma ustreza. Omenjeni ruski politolog izpostavlja mnenja nekaterih strokovnjakov, da bi bilo treba odpreti prosto pot japonskemu kapitalu na ruski Daljni vzhod in to ne samo zaradi priliva novih naložb, ampak tudi zaradi »vzgojnih ciljev«, tj. da ne bi Kitajci mislili, da so pri Rusih nenadomestljivi in morajo biti pripravljeni na kompromise z ruskim političnim vodstvom.
Zakaj Rusija ne bo dala Japonski južnih Kurilskih otokov
Vprašanje je, kako točno bo potekalo sodelovanje na Kurilskih otokih, ki jih Japonska zahteva zase in jih bodo obiskali japonski poslovneži. Tokio noče, da bi njihove gospodarske dejavnosti na Kurilih potekale po ruski zakonodaji in zahtevajo posebej določena pravila. Če bi Moskva na to pristala, bo vsekakor hkrati poskušala prikriti, da je popustila Japonski, kar že zdaj kaže z demonstrativnim pošiljanjem delegacij ruskih uradnikov in infrastrukturnimi projekti, komentira Mirzajan.
Analitik za rusko agencijo spomni, da ima premier Abe ambicije razviti Japonsko v ključno azijsko politično velesilo, ki bo imela trdno ameriško podporo (ravno on je na primer kot prvi tuji voditelj obiskal Trumpa) in bo hkrati sodelovala z drugimi državami, kot je Rusija, s čimer bi uravnotežila moč Kitajske. To kaže tudi srečanje med ruskim in japonskim obrambnim ministrom marca letos, kjer še zdaleč ni bilo govora samo o Kurilskih otokih.
A vendar bo Moskva hkrati nezaupljiva do zmožnosti Tokia izpolnjevati medsebojne dogovore zaradi tesne navezanosti na Washington, tu pa bi lahko bila prednost za Peking. Prav tako Rusija in Japonska nimata ključnega vpliva v aktualni krizi glede Severne Koreje in nastopata bolj kot stranska igralca, meni komentator. Ne glede na to je prostora za dobre stike med Rusijo in Japonsko veliko, kar simbolizira tudi razglasitev leta 2018 za leto Japonske v Rusiji in obratno. »Mogoče pa bosta po kulturnem približevanju državi začeli bolje razumeti druga drugo in si zares podali roke,« optimistično zaključi Gevorg Mirzajan.
Vse objave o rusko-japonskih odnosih