V ameriški politiki ni več prostora za jastrebke kot sta Nulandova in Albright
Nulandova je Kijev obiskala v času množičnih protestov leta 2013 in 2014, ko je protestnikom delila piškote, pozneje pa je v intervjuju za ameriško televizijsko postajo CNN izjavila, da je Washington od leta 1991 v Ukrajino vložil kar 5 milijard dolarjev in to v “oblikovanje močne, demokratične vlade.” Pri tem je zatrdila, da denarja niso uporabili za podporo Majdana, poroča TASS.
Nulandova je nekdanja zunanjepolitična predstavnica ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja, ki je na State Department prišla v času balkanske morije in postala desna roka Stroba Talbotta, ki je bil v Clintonovi administraciji namestnik državnega sekretarja. Po razpadu Jugoslavije jo je čakal še večji zalogaj – Rusija in druge države nekdanje Sovjetske zveze.
Med predsedovanjem Georgea Busha mlajšega je postala ameriška veleposlanica pri Natu. Ko je predsedovanje prevzel Barack Obama, pa je najprej postala posebna odposlanka za konvencionalne oborožene sile v Evropi, nato pa jo je nekdanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton ustoličila na mestu tiskovne predstavnice. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley je bil pred prihodom v Ljubljano pomočnik Nulandove v uradu za evropske in evrazijske zadeve. Marca 2015 se je mudila na obisku v Sloveniji, kamor je prišla lobirati za TTIP ter za nadaljevanje sankcij proti Rusiji.
Kot tiskovna predstavnica State Departmenta naj bi zavajala glede okoliščin umora nekdanjega ameriškega veleposlanika v Libiji Chrisa Stevensa, ki je bil 11. septembra 2012 v Bengaziju ubit v napadu Al Kaide. Nulandova naj bi svoje nadrejene prepričala, da so izbrisali obvestila, kako so teroristi v Libiji že pred tem večkrat napadli ameriške interese. Za takšno potezo naj bi se odločili, da bi lahko smrt veleposlanika prikazali kot kolateralno žrtev spontanih protestov zaradi protiislamskega videa in ne skrbno pripravljenega terorističnega napada, ki bi ga lahko preprečili.
Uvrščajo jo v klub jastrebk, kamor so poleg nje uvrstili še dosedanjo ameriško veleposlanico pri OZN Samantho Power, Susan Rice, Hillary Clinton in nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, ki se je prav danes spet znašla v svetovnih medijih. In to po zaslugi svoje izjave, da je v znak protesta proti politiki Donalda Trumpa pripravljena postati muslimanka.
“Vzgojena sem bila kot katolik, potem sem prešla v Episkopalno cerkev, kmalu zatem pa sem ugotovila, da prihajam iz judovske družine. V znak solidarnosti sem pripravljena postati muslimanka, “ je na svojem twitterju zapisala Albrightova in dodala, da mora Amerika ostati svobodna za ljudi, katerekoli vere.
Gre za njen odziv na v predsedniški ukaz, ki ga je včeraj podpisal Trump in govori o zaostritvi politike priseljevanja in nadzora meja. AP, ki se sklicuje na osnutke dokumentov, je poročali, da Trump namerava za 120 dni prekiniti program sprejema beguncev v Združene države Amerike ter za 30 dni ustaviti izdajo vizumov za državljane sedmih muslimanskih državah - Iraka, Irana, Jemena, Libije, Sirije, Somalije in Sudana, poroča TASS.