MMC RTV: Slovenska vojska za »stražo na ruski meji« še vedno čaka navodila vlade
Medtem ko nekatere članice zveze NATO že predstavljajo enote in stroške za vojaško misijo v pribaltskih državah in na Poljskem, se Slovenija še vedno ni odločila, koga bo poslala in kdaj se bo to zgodilo, poroča RTV Slovenija.
Kot je znano, NATO načrtuje namestitev več kot štiri tisoč pripadnikov mednarodnih enot v državah na meji z Rusijo, Slovenija pa bo sodelovala v oporišču Adeži v Latviji (40 km iz prestolnice Rige), kjer bo del mednarodne enote z okoli tisoč pripadniki pod kanadskim vodstvom.
Kanada bo poslala 445 vojakov, od poveljstva in vojaške policije do logistike in pehotne čete, Poljska bo prispevala 150 pripadnikov v oklepni četi s tanki PT-91 (nadgrajena različica sovjetskega T-72), Italija pa bo poslala 140 vojakov. Medtem ko so Kanada, Poljska in Italija že sprejele odločitev, koga in kaj bodo tja poslale, se slovenska vlada še vedno ni odločila, koliko ljudi in opreme bo napotila v rusko zahodno sosedo.
»Sklepa Vlade Republike Slovenije o napotitvi kontingenta Slovenske vojske v Latvijo v okviru Natove prednje okrepljene prisotnosti še ni in bo predvidoma sprejet januarja,« so pojasnili na obrambnem ministrstvu. Neuradno različni viri govorijo o številki od 30 do več kot 50 pripadnikov. Obrambno ministstvo je potrdilo, da bi bila lahko na voljo tudi enota za radiološko, kemijsko in biološko obrambo.
Znano ni niti to, koliko bo ta misija Slovenijo točno stala, čeprav so nekatere države že sporočile predvidene stroške. »Obveščanje javnosti bi bilo v tej fazi nestrokovno, ker bo to mogoče natančno izračunati takrat, ko bo slovenski prispevek v bojni skupini usklajen z drugimi državami in bodo znane tudi vse podrobnosti logistične podpore, pri čemer bo pomembno, koliko stroškov bodo pokrile države gostiteljice,« so zapisali na obrambnem ministrstvu.
RTV Slovenija še piše, da se je Slovenska vojska za razliko od politike projekta lotila bolj odločno in sama že išče kadre za napotitev v Latvijo, vendar imajo težave zaradi pomanjkanja usmeritev vlade in vodstva ministrstva. »Uradni odgovori, ki jih obrambno ministrstvo posreduje javnosti, tem navedbam več kot pritrjujejo,« je na koncu zapisal avtor prispevka.