Krimski most gradijo po načrtih, morda bo zgrajen celo pred rokom
Rusija nadaljuje z ambicioznim projektom izgradnje mostu do Krima preko Kerčenske ožine. Kot poroča portal Vesti.ru, gradnja trenutno poteka po načrtovanem razporedu. Do konca leta 2018 naj bi se po mostu že vozili avtomobili, leta 2019 pa bodo zagnali tudi železnico. Skupna razdalja Kerčenskega transportnega prehoda (uradni naziv mostu) bo znašala 19 kilometrov.
Ob izgradnji mostu je v načrtu tudi izgradnja nove trase ceste Tavrida, ki bo od mostu segala globoko v krimski polotok. Trenutno je to dokaj stara in »praktično razbita« cesta, v novi obliki pa bi kot sodobna, 300 km dolga prometnica povezovala kraje na poti Kerč-Feodosija-Belogorsk-Simferopol-Bahčisaraj-Sevastopol. Dva pasova Tavride naj bi odprli leta 2018.
Nad izgradnjo mostu in ceste osebno bdi ruski predsednik Vladimir Putin, piše portal. »Vse naloge, ki jih je zadal predsednik Ruske federacije, bodo izpolnjene v roku,« je zatrdil voditelj Republike Krim Sergej Aksenov. Ob tem portal tudi omenja, da bodo krimske oblasti prebivalce hiš, ki se nahajajo na območju bodoče prometne poti, preselili v nova stanovanja v središču mesta Kerč, s čimer naj bi začeli decembra. Gre za okoli 80 družin, ki trenutno večinoma živijo v relativno težkih bivalnih pogojih in so jih lokalne oblasti nameravale preseliti že v preteklosti, a tega niso nikoli izvedle zaradi pomanjkanja denarja v mestnem proračunu.
Kar se tiče gradnje mostu, bodo morda pri nekaterih nalogah celo prehiteli zastavljene roke. Najzahtevnejši del projekta predstavlja izgradnja posebnega oboka za prehod ladij med Črnim in Azovskim morjem, ki bo dolg 227 metrov in bo največji tovrsten obok v ruski zgodovini. Te dni so na otoku Tuzla gradbeni delavci tudi zabetonirali prvo ploščo, po kateri bo v prihodnosti speljano cestišče.
Ukrajinski turisti kljub prepovedi še vedno prihajajo na Krim
Most bo tako logistično kot simbolično okrepil povezanost Krima z Rusko federacijo, katere del je postal po referendumu leta 2014. Izboljšal bo tudi prometne vezi s preostankom države ter izboljšal oskrbo polotoka, ki trenutno v veliki meri poteka po morskih poteh.