Nikolaj Mašukov, ruski umetnik izpod Vršiča
Nikolaj Mašukov je priznani umetnik iz Sibirije, ki živi v Ljubnem na Gorenjskem. Ta teden se v Ljudskem domu v Kranjski Gori predstavlja z zanimivimi slikarskimi deli, za katerimi stoji poglobljeno razmišljanje. Otvoritev je bila v ponedeljek, razstavo pa si lahko ogledate tudi v soboto ob 19. uri.
Nikolaj Mašukov. Vir: Osebni arhiv
Gre za že tradicionalno razstavo, saj se s svojimi deli predstavlja že več let. Še posebej je hvaležen Občini Kranjska Gora, njenemu županu in Simonu Oblaku, ki mu omogočajo, da se s svojimi mojstrovinami predstavi širši javnosti.
Vir: Nikolaj Mašukov
Nikolaj iz sibirske vasi Bik ni samo slikar, je tudi akademski kipar. Več njegovih del je vključenih v zbirko Muzeja mednarodne umetnosti v Caricinu.
Vir: Nikolaj Mašukov
Eden od njegovih življenjskih projektov je zamisel o Štirih sencah ladje, ki so sestavljene iz 70-80 slik, kipov, grafik in pesmic s filozofskim ozadjem. Prva koncepta se imenujeta Potovanje amaterjev (akrilna »zgodba malega človeka, enkrat rojenega, v svet vrženega, enkrat umrlega, amaterja«) in Sopotniki (akril-olje-grafit), ki priča o ravnovesju binarnih nasprotij v svetu. Sedaj lahko vidimo slike, ki so posvečene strasti.
Vir: Nikolaj Mašukov
»To je povezano z družbenim življenjem ljudi in usklajeno z različnih zornih kotov. Lahko zasledim zgodovino, filozofijo, religijo in marsikaj drugega,« je pred časom predstavil svoj koncept. S "sencami" je začel že tedaj, ko je živel v Rusiji, kjer je, mimogrede, tudi doštudiral interierno slikarstvo in kiparstvo.
Vir: Nikolaj Mašukov
Nikolaj Mašukov, pravoslavec, pozitivno gleda na religijo, saj meni, da daje pozitiven vpliv in nujno potrebne smernice v kompleksnem razvoju človeka. Sam pravi, da je po njegovem dojemanju ljubezen stanje absolutnega ravnovesja, idealno stanje v vseh odnosih.
Kot pravi, mu je na Gorenjskem lepo in tukajšnji ljudje so mu prijetni. Dolgoletni prebivalec Slovenije pa je postal po spletu naključij.
Vir: Nikolaj Mašukov
Nikolaja Mašukova in slikarko, njegovo bodočo soprogo Mašo Bersan, je v Slovenijo pripeljal projekt ustvarjanja keramike v Ljubljani, za naročnika pa se je potem izkazalo, da je serijski prevarant, ki za delo nikoli ni plačal. Pozneje, po bolezni, slepiču in izgubi vida na enem očesom sta uspela prodati nekaj slik, nato pa našla gospoda, ki je imel grad Grimšče na Bledu.
Leto in pol je za grad naročal slike in poslikave, njegova plačila sta ju odvrnila od drugače gotove vrnitve v Rusijo – šlo je za razvpitega Nicholasa Omana, ki je potem zapustil Slovenijo. Pozneje sta se skozi leta trdega dela in projektov Rusa sčasoma ustalila in si uredila hišico v Ljubnem.
Pravljice izpod Vršiča (2016) / Vir: Nikolaj Mašukov
Še več, Mašukov piše tudi pravljice. Lani je ob stoletnici Ruske kapelice izšla čudovita zbirka Pravljice izpod Vršiča, ki predstavlja poklon kapelici. »Orkester pod snegom, O vršiškem krokarju in planinskem orlu, Vrbova piščal, Duhovi slovenskih gora, Srebrna postrv, Zaklad, Sledovi in Babilonski stolp so naslovi pravljic, ki so po besedah Nikolaja Mašukova nastajale počasi, v njih pa je na poetičen način skušal povedati zelo preproste stvari. Pravljice govorijo o nesmiselnosti vojn, o trpljenju ruskih vojnih ujetnikov, o grozljivem plazu, ki jih je zasul, in o melodiji neznanske žalosti, ki so jo igrale balalajke ... Dotakne se tudi o dveh najmočnejših sil na svetu, ki sta po avtorjevem prepričanju ljubezen in čas. Sili, ki sta še mnogo mogočnejši od moči in oblasti ...« so besede, s katerimi bi lahko opisali to zbirko.
Ljudem moramo dati priložnost pokazati, da so boljši, kot se nam sprva zdi!